Mar 10, 2025
Kljub temu, da maškare iz Dobove še niso odšle in zaključile svojih aktivnosti, smo očitno letos zimo že pregnali. Po torkovem pustnem rajanju smo z otroki oddelka Čebelice izkoristili tople sončne žarke in dejstvo, da živimo v tako prelepem podeželskem okolju.
Odpravili smo se na pohod proti »rupam«, kot domačini pravijo poljskemu predelu na območju Velikega Obreža proti Rigoncam. Po poti do tam smo uživali ob družbi ovc in krav in jih opazovali pri paši, najbolj navdušeni pa smo bili nad igrivostjo mladičkov, ki so spretno poskakovali med čredo ali pa poležavali v bližini mame.
Tekali smo po nasipu, raziskovali lisičje luknje, ki jih je na tem območju kar precej, skozi grmovje pa se spogledovali tudi s skupino srn, ki se niso prav nič bale.
Lovili smo se med grmovjem, si domišljali, da smo izgubljeni v čarobnem gozdu, pri tem pa naleteli na »zavetišče« iz dračja, ki je bilo kot nalašč za naše skrivališče.
Po poti nazaj smo raziskovali bližnjice, po katerih smo prišli hitreje do vrtca, saj nas je potep kar dobro utrudil. A v glavah smo že kovali nove načrte za še večje podvige. Dogovorili smo se, da bomo kolesarjenje za program Mali sonček, izvedli kar na območju, kjer smo se sprehajali. Navadno le-tega opravimo na parkirišču vrtca ali šole, tokrat pa smo se podali v malce drugačen izziv.
Hišnik nam je kolesa odpeljal do mesta v neposredni bližini poljskih poti, tako da smo se izognili cesti. Hvaležni smo Arianini družini, ki so nam svoje dvorišče odprli za parkirišče naših koles. Hvaležni pa smo tudi staršem, da so naš podvig podprli in otrokom pripeljali kolesa v vrtec.
S tem so nam omogočili prečudovit dan v naravi z vožnjo po poljskih poteh. Zagotovo bomo še veliko zahajali tudi v ta predel našega prelepega kraja. Narava nam ponuja ogromno možnosti za raziskovanje in učenje, hkrati pa so otroci gibalno aktivni, razvijajo svojo domišljijo. Med igro se otroci povezujejo, dogovarjajo, načrtujejo, razvijajo delovne navade, razvijajo pa tudi potrpežljivost in neobčutljivost, saj mimogrede staknejo kakšno prasko ali buško. Vse to je izkustveno učenje, najboljše učenje za življenje.
Veselimo se toplih pomladanskih dni, saj nam bodo zagotovo prinesli neštete ustvarjalne ideje…
Jožica Ogorevc, dipl. vzg.
Mar 10, 2025
Od hiše do hiše, od vrat do vrat
prinašamo smeh vam in s smehom pomlad.
Zato pa nam dajte
en eurček, dva,
tri bobe, tri krofe
ter en košček mesa.
Mar 3, 2025
V našem vrtcu smo otrokom pričarali prav posebno dopoldne – vzgojiteljice smo zaigrale lutkovno predstavo “Muca Copatarica”, ki je navdušila in očarala male gledalce.
Skozi doživeto pripovedovanje, čudovite lutke in preprosto sceno smo otrokom približale zgodbo o skrbni muci, ki ponoči pospravi copatke in jih lepo zakrpa. Otroci so z zanimanjem spremljali dogajanje, nekateri so se spontano oglašali, kazali na lutke in se skupaj z nami veselili dogodkov v zgodbi.
Njihovi odzivi so bili izjemno pozitivni – pravljico so doživljali s široko odprtimi očmi, ob prizorih igrivo reagirali in nekateri so celo ponavljali znane dele zgodbe. Ob koncu so se razveselili priložnosti, da so si lutke ogledali od blizu, jih nežno pobožali in se tako še bolj poistovetili z junaki zgodbe.
Hvala vsem malim gledalcem za neprecenljive nasmehe in iskrice v očeh – komaj čakamo naslednjo lutkovno predstavo!
Feb 2, 2025
Po novem letu smo pri pohajanju po gozdu naleteli na izgubljenega palčka. Opravili smo res dobro delo, saj smo palčku pomagali opraviti vse naloge, da se je le-ta lahko vrnil nazaj domov- k Božičku.
Ker pa so se naše vzgojiteljice ravno ta čas odpravljale na Finsko, smo jih prosili, če bi naše pozdrave v risbicah in pismu odnesle k Božičku in seveda Palčku, ki smo ga spoznali in je pomočnik v Božičkovi delavnici.
Seveda so z veseljem ustregle naši prošnji. Zares smo se potrudili in narisali prelepe risbice, Vzgojiteljici pa sta Božičku napisali pismo v angleškem jeziku (čeprav verjamemo, da Božiček pozna tudi slovenski jezik, saj vsako leto razume pisma, ki mu jih napišemo oziroma nam jih pomagajo napisati bratci in sestrice, ki so že šolarji ali pa kar starši).
V pismu smo Božičku razložili, od kod prihajamo, se mu zahvalili, da nas vsako leto obišče. Zahvalili pa smo se tudi vsem njegovim pomočnikom, ki pripravljajo tako lepe igrače za nas.
V tem času, ko je pismo potovalo pa smo se odpravili še k učitelju Krešimiru v šolo, da nam je povedal nekaj več o Finski. Pokazal nam je, kje se nahaja, preko posnetka predstavil, kakšna je pokrajina ter življenje ljudi tam, ko so tudi temperature zelo nizke in je velik del dneva noč. Zelo nas je pritegnilo raziskovanje atlasa sveta, zato nas je učitelj povabil, da nam predstavi še kakšno nam neznano deželo.
Vzgojiteljice so nam ves čas potovanja proti Finski pošiljale utrinke preko fotografij in posnetkov. Uživali smo ob posnetku pogleda skozi okno letala, spremljali potovanje pisma z avtobusom, po zasneženi odeji vse do Božičkove koče. Razveselil nas je posnetek jelenov, ki vlečejo sani, najbolj pa Božiček, ki nam je povedal nekaj besed in nam obljubil, da nas obišče v času praznikov.
Napeto pa smo spremljali Vesnin sprehod po hodnikih med velikimi zaboji in paketi, saj vemo, da se tam notri skrivajo zanimive igračke, ki zagotovo decembra prispejo tudi pod naše smrečice.
Hvala Vesni in Ireni za to dogodivščino in da smo z vama potovali tako daleč, na severni pol k Božičku.
Zapisala Jožica Ogorevc, dipl. vzg.
Jan 20, 2025
Danes nas je nekaj krepko presenetilo… Namreč našli smo pismo in v njem namig, naj se odpravimo v našo gozdno igralnico. Hecno pa je bilo, ker je isto sporočilo čakalo obe skupini otrok- Metuljčke in Čebelice. Tako smo se toplo oblekli, obuli škornje in se napotili proti gozdu.
Kar nas je čakalo v naši gozdni igralnici pa ni bilo prav nič veselo. Lastniki sosednje parcele so podirali drevesa in naša igralnica se je spremenila v jarke z vodo, blatne luže in polomljeno vejevje. Malo žalostni smo opazovali to razdejanje… Pa smo se odločili, da se tokrat res ne moremo igrati, zato smo zapeli nekaj zimskih pesmic.
A ko smo tako prepevali, smo v daljavi slišali neko kričanje, jok in med drevesi zagledali palčka/škratka, ki je taval po gozdu. Pristopil je do nas in nas povprašal, če smo videli kakšno kočijo z jelenčki. Razložil nam je, da ni najbolj poslušal, ko mu je Božiček naročil, naj ne hodi stran od svojih prijateljev, sam pa se je tako zaigral z vsemi igračami in tako dolgo sladkal s čokolado, da se je malce izgubil. Kočija pa se je odpeljala proti severu. A brez njega…
Ker so naši otroci prijazni, smo ga povabili, da mu lahko delamo družbo, se z njim igramo in tudi v vrtec ga vzamemo, da le ne bo tako žalosten. Skupaj smo se igrali uganke, med njimi pa našli posebno sporočilo oziroma namig. Le-ta nas je vodil čez cesto, kjer smo na drevesih zagledali kartice s števili. Poiskali smo vsa števila po vrstnem redu in opravili gibalne naloge, ki so bile zadaj. Pri zadnjem, desetem številu pa nas je zopet čakal namig.
Palček je dobil nalogo, da ob cesti pobere smeti in jih pospravi v zabojnike. Vsako smet v tistega, kamor sodi. Vse je odlično opravil, med pospravljanjem pa je eden izmed otrok na zabojniku zadaj zagledal nov namig. Na njem je pisalo, da se lahko vrne nazaj, ker je uspešno opravil vse naloge.
Skupaj smo zaplesali, se zavrteli in s palčkom tudi objeli nato pa se odpravili proti vrtcu, palček pa nazaj proti gozdu, kjer naj bi ga čakala kočija z jelenčki. Obljubil je, da bo sedaj malce bolj pridno poslušal, Božičku pa prišepnil kakšno dobro besedo za nas, ko bo prihodnjič nalagal darila v kočijo.
Otroci so bili nad srečanjem s palčkom navdušeni!
Zares smo imeli lepo doživetje. Hkrati pa smo obnovili nekaj znanja o ločevanju odpadkov, potelovadili, utrjevali števila, razgibavali možgančke ob ugankah, plesali, prepevali in tudi opravili nalogo za športni program Mali sonček.
Utrujeni smo zaspali, a naše glavice so zagotovo polne domišljije…
Jožica Ogorevc, dipl.vzg.
