Vrtec Najdihojca pri OŠ dr. Jožeta Toporišiča Dobova, z oddelki vrtca v PŠ Kapele Na kakšen način izvajamo gozdno pedagogiko? Okolico našega vrtca obdaja gozd, ki je del naših igralnic. Zelo nas veselijo sprehodi v vseh letnih časih in tako lahko opazujemo spreminjanje narave. V gozd redno zahajamo že vrsto let in tako so naše dogodivščine del kurikuluma. Najlepši je pogled na otroke, ki s svojo bujno domišljijo osmislijo še tako preprost list ali vejico v njihovi skupni igri. Spodbujamo prosto igro, veliko gibanja, raziskovanje, ustvarjalnost, gradimo otrokovo samozavest in socialne odnose. Nudimo jim učilnico v naravi, ki se velikokrat prestavi v našo igralnico, ko se igramo in ustvarjamo z naravnimi materiali. Naša dogodivščina se prične že na poti do gozda, ko srečujemo domače živali, se ustavimo ob ribniku, opazujemo njive in sadna drevesa. Še pomembneje, imamo čas za pogovor. V gozdu pa najdemo izziv, da se naša domišljija razvija, spoznamo najmanjše gozdne živali, sodelujemo med seboj in se vsi preprosto le igramo ter pridobivamo pomembne veščine in znanja za življenje.

 

 

Pajkec, pajkec, pajkec…

Oktober je mesec jesenskih pridelkov, narava se pisano obarva in nam ponuja različne možnosti za ustvarjanje in spoznavanje. Na našem jesenskem sprehodu pa smo tokrat opazovali pajkove mreže. Jutranja rosa zelo lepo poudari pajkovo mrežo tako da lahko opazimo vsako najmanjšo pozornost. Pajkove mreže so prave mojstrovine. Le kako jim to uspe? V naši igralnici smo nato vlekli črte in skušali oblikovati pajkovo mrežo. Skoraj tako dobri mojstri smo, kot pajki. Nabrali smo orehe in lupine pobarvali, poprova zrna smo uporabili za oči, peclje od listov pa za noge. Nabrane tanjše vejice smo prepletli z volno, tako da so nastale skoraj da čisto prave pajkove mreže in naši pajki so našli svoj dom.

                             

                          

GLASBENA URA V GOZDU

Čebelice smo oktobra sodelovale v skupnem projektu z OŠ dr. Jožeta Toporišiča. Skupaj z učenci 9. b razreda in učiteljico Matejo Rožman Lubšina smo izvedli glasbeno uro v gozdu. Najprej so otroci, iz vrtca in šole, v manjših skupinah izdelali glasbila iz naravnih materialov. Nastali so zvončki iz različnih palic in storžev. Učiteljica Mateja nas je nato naučila besedilo pesmice Anje Štefan, glasba Igor Štuhec, Jesenska pesmica ter otroke spodbudila k ritmični spremljavi s paličicami. Otroci so ritem ustvarjali v različnih nivojih in na različnih podlagah, paličica ob paličico, paličice ob deblo in paličice ob tla.

        

Z LOVCEM V GOZD

Konec septembra smo Čebelice in Metuljčki z lovcem Alanom in psičkom Linom odšli na sprehod v bližnji gozd. Lovec nam je povedal katere živali živijo v naših gozdovih, kako skrbimo za živali, kako se moramo obnašati v gozdu… Skupaj smo si ogledali lovsko prežo, krmilnico za fazane ter steber s soljo za hranjenje srnjadi. Lovska družina nam je priskrbela tudi malico, čokoladno mleko in čokoladne medvedke.

             

 

V gozdu nas je obiskalo lokalno društvo PoPasje

Na naših sprehodih smo opazili kužke brez lastnika, nekateri so v ograji in zelo glasno branijo svoje dvorišče. Določeni otroci se ob bližnjem srečanju s psom tako prestrašijo, da jih je težko umirit. Zato smo se odločili, da povabimo med nas društvo PoPasje, z željo, da nas naučijo kako reagirati, če na sprehodu srečamo kužka brez lastnika, kako se pravilno približamo kužku z lastnikom in na splošno, kako se obnašamo ob njihovi prisotnosti. Srečali smo se v naši naravni učilnici ob gozdu. Najprej smo se razveselili psov, ki so spremljali Dono in Marka iz društva PoPasje. Z veseljem sta nam pokazala, kakšnih trikov sta naučila svoja psa. Nato je sledila učna ura za nas. Lastnika psa moramo vedno najprej vprašati, če lahko njegovega kužka pobožamo. Če nam lastnik dovoli, potem ga nežno pobožamo. Če srečamo kužka brez lastnika nikakor ne smemo začeti kričati in tekati naokoli, saj bo kuža mislil, da se igramo z njim in bo tekal  za nami ter začel skakati po nas. Skušajmo biti čisto mirni in nadaljujmo svojo pot. V večini primerov bo tudi kuža nadaljeval svojo pot. Če pa kuža nikakor noče stran, se vzgojiteljice postavimo v odločno držo proti njem in mu ukažimo naj gre domov. Vsekakor se pred sprehodom v gozd pogovorite z otroki o morebitnem neprijetnem srečanju.

Hvala Doni in Marku za imeniten obisk.

           

 

Primeri dobrih praks, ki sva jih izvedli v gozdu po različnih kurikularnih področjih:

  • čuječnost v gozdu

Vaje za čuječnost smo povzeli po knjigi Eline Snel: Sedeti pri miru kot žaba: Vaje čuječnosti za otroke (in njihove starše). Izvedli smo vajo Sedi pri miru kot žaba in »Kaj slišiš?,  Kaj vidiš?,  Kaj čutiš?,  Kaj vohaš?«. Otroci so pri slednji vaji podali različne odgovore. Slišali so petje ptic, avtomobil, ki je peljal po cesti, veter, šumenje suhega listja. Videli so ptico na helikopterju, nebo, drevesa, veje, sonce. Čutili pa odejo na kateri so ležali, sončne žarke, bitje srca v prsih. Vohali so drevesa in zemljo. Ko smo vajo v naslednjih mesecih večkrat ponovili, so otroci postali bolj samozavestni pri podajanju odgovorov, čutne zaznave so opisali z več besedami, bogatili besedni zaklad in domišljijo.

  • naravoslovne škatle

V gozdu in na poti do njega smo izvedli dejavnost, ki je medpredmetno povezovala področje gibanja z elementi naravoslovja in matematike. Otroci so se pri izvajanju dejavnosti gibali po neravnem terenu (hrib, njiva), se plazili pod vejami in tako urili gibalne spretnosti. Prav tako so s to dejavnostjo urili matematično razmišljanje in sklepanje, saj so najdene predmete razvrščali in prirejali. Hkrati pa so spoznavali pomladne znanilce, ločevali živo in neživo naravo ter tako odkrivali gozdni ekosistem.

  • raziskovanje biotske raznolikosti gozda

Velik del našega bivanja v gozdu je bil namenjen spoznavanju življenjskega prostora živali in rastlin, ki bivajo tam. V gozdu so otroci našli tri različne vrste polžev (gozdnega polža z latinskim imenom Cepaea nemoralis, lazarja z latinskim imenom Arion in njegovo invazivno tujerodno različico, španskega lazarja ali Arion vulgaris), V gozdu smo našli tudi različne žuželke, žabe, užitne in neužitne gobe, gozdne rastline kot je zimzelen in podlesna vetrnica.

 

  • izdelovanje mobilov iz naravnih gozdnih materialov

Gozd ponuja paleto različnih naravnih materialov kot so različne vejice, plodovi, listki, praproti, kamenčki, polžje hišice s katerimi lahko ustvarjamo.  Iz teh materialov in naravne vrvice smo izdelali mobile, ki so nato krasili naš bivak in drevo v okolici. Otroci so nabirali in sestavljali materiale, vzgojiteljici pa sva pomagali pri vezanju in obešanju mobilov.

  • glasbeno ustvarjanje

V gozdu nismo samo likovno ustvarjali. Kamenčke in paličice, ki smo jih našli smo uporabili za male ritmične inštrumente. Z njimi smo spremljali pesmico Jaz sem mala miška in druge.

  • matematika

Jesenske plodove, ki smo jih našli v gozdu in so jih otroci prinesli od doma, smo vzgojiteljice uporabile za izdelavo matematične igre. Nastale so pisane jesenske mandale, s katerimi so se otroci navdušeno igrali tudi pozimi.

Zanimalo nas je koliko otrok je potrebnih da objame najdebelejše drevo v gozdu in koliko najtanjše.

  • jezik

Zgradili smo si bivak, kjer smo prebirali pravljice in povabili tudi knjižničarko, da nam je prebrala zgodbico.

  • vadbene ure v gozdu

 Za ogrevanje smo imeli tek do gozda. Sledil je skok čez potok, premagovanje ovir (plezanje preko ali pod oviro), iskanje ravnotežja. Za moč rok dvigovanje uteži in udarjanje po deblu, ter plezanje po drevesu. Za sprostitev pa ekipna gradnja bivaka in zapis imena najstarejših s palico v listje. Nadihali smo se svežega zraka in bili obsijani s soncem.

  • umetnostno področje

Veliko smo likovno ustvarjali v gozdu in v igralnicah. Ustvarjali smo pretežno z naravnim materialom.

Povezovali smo se z lokalnim prebivalstvom tako, da je Petra povabila na njihov sprehod v gozd lovca Jožeta, člana lovske družine Dobova. Ta jim je povedal vse o živalih, ki živijo v naših gozdovih, jim pokazal svojo opremo ter jih popeljal do krmišča in lovske preže.

Major Čančer jim je kot izkušeni vojak  predstavil osnove preživetja v naravi. Spoznali so kako v naravi zakuriti ogenj, si pripraviti hrano, katere gobe so užitne in kako jih pravilno nabrati. Z otroki so se tudi preizkusili v peki penic in jabolk. Dogodivščino so zaključili z igro in petjem ob tabornem ognju in se popoldan nasmejani in  polni vtisov odpravili v vrtec.

Povezovanje s starši.

Izvedli smo popoldanski pohod s starši, z otroki in vzgojiteljicami po gozdni poti do Sv.Vida nad Čatežem. Pohod smo izvedle 3 skupine vrtca.

 

 

 

ZAKLJUČEK GOZDNE DOGODIVŠČINE V SKUPINI METULJČKI, VRTCA NAJDIHOJCA PRI OŠ DR. JOŽETA TOPORIŠIČA DOBOVA 

 

 Skupaj z otroki smo se ta dan odpravili v  gozd takoj po zajtrku. Tam nas je že čakal gospod Vinko Čančer, upokojeni vojak Slovenske vojske. Major Čančer nam je kot izkušeni vojak  predstavil osnove preživetja v naravi. Spoznali smo kako v naravi zakuriti ogenj, si pripraviti hrano, katere gobe so užitne in kako jih pravilno nabrati. Z otroki smo se tudi preizkusili v peki penic in jabolk. Dogodivščino smo zaključili z igro in petjem ob tabornem ognju in se popoldan nasmejani in  polni vtisov odpravili v vrtec.

 

Majski (2022) pohod na Sv. Vid nad Čatežem.

           

Čebelice s starši in vzgojiteljicami

 

 

Gregorjevo pri Zvezdicah

Gregorjevo (12.3.) predstavlja prihod pomladi, saj se je po starem koledarju le-to praznovalo na prvi spomladanski dan, ko je svetli del dneva postal daljši.

Mi smo proslavili prvi pomladni dan z odhodom v gozd, kjer smo v potočku spuščali ladjice. Po tako sušnem obdobju, smo morali našim ladjicam pomagati, da so malo zaplule. Pomagali smo jim s pihanjem in poganjanjem le-teh z vejicam. Kljub težavam smo preživeli lep prvi pomladanski dan v gozdu.

Irena Pintarič

 

Učenje plezanja, marec 2022

Zakaj sem ponosna na naše gozdne junake? Zelo sem vesela, ko starejši otroci pomagajo mlajšim ali jim pokažejo, kako nekaj pripraviti, narediti ali preplezati. Ko ne potrebujejo moje pomoči, ampak se mlajši otroci učijo od starejših oziroma mlajši prosijo za pomoč starejše, najlepše pa mi je, ko starejši ponudijo roko mlajšemu, da lahko varno pride preko ovire. Tudi to nas uči gozd.

Deklica, ki je zelo spretna v plezanju je tako videla mlajšo deklico, ki se ji je želela pridružiti na drevesu, ampak ji kljub nenehnim poskusom nikakor ni uspelo. Ko sem pristopila, da bi ji pomagala, sem slišala starejšo deklico kako jo opogumlja. Rekla ji je… »veš tudi meni ni takoj uspelo, ampak sem se trudila, sedaj pa mi rata, tako bo tudi tebi.« Nato ji je podala navodila, kam mora stopiti, katero vejo prijeti. Ko ji je uspelo, je bil to uspeh za obe deklici.

     

Gozdna dogodivščina v skupini Metuljčki

V skupini Metuljčki smo pričeli z gozdnimi dogodivščinami.  Z otroki smo se vsak teden podali na sprehod v bližnji gozd.

Na prvem sprehodu smo ob robu gozda opazili tablo z napisom VODENJE NEPRIPETIH PSOV V LOVIŠČE JE KAZNIVO. Otroke je zanimalo kaj to pomeni. Po pogovoru in razmisleku smo ugotovili, da bo odgovor na to vprašanje verjetno poznal lovec. Tako smo na enega od sprehodov povabili lovca Jožeta, člana lovske družine Dobova. Ta nam je povedal vse o živalih, ki živijo v naših gozdovih, nam pokazal svojo opremo, nas popeljal do krmišča in lovske preže.

V gozdu smo si želeli izdelati bivak. Najprej smo si na spletu ogledali nekaj posnetkov o tem kako postaviti takšno bivališče. Otroci so nato v tehniki batika narisali kako naj bi naš bivak izgledal. Nastale so različne skice gozdnega bivališča. Ker pa smo pri izgradnji potrebovali pomoč, smo z nami v gozd povabili šolskega hišnika, gospoda Tomaža. Otroci so nabirali in prinašali material, vzgojiteljice smo pomagale pri sekanju in vezanju posameznih vej. Bivak je postal odlično skrivališče in prostor kjer smo prebirali pravljice. Vanj smo povabili tudi šolsko knjižničarko Dorotejo. Ta nam je prebrala pravljico o zajčku Dolgouščku iz knjige Zgodbe iz zelenega gozda pisateljice Urše Krempl. Gozd je postal naša igralnica. V gozdu smo malicali in imeli piknik, se igrali in odkrivali okolico, se učili matematiko. Zanimalo nas koliko otrok je potrebnih da objame najdebelejše drevo v gozdu in koliko najtanjše. Dejavnosti iz projekta  pa nismo izvajali le v gozdu. Jesenske plodove, ki smo jih našli v gozdu in so jih otroci prinesli od doma, smo vzgojiteljice uporabile za izdelavo matematične igre. Nastale so pisane jesenske mandale, s katerimi so se otroci navdušeno igrali tudi pozimi. Ustvarjali smo tudi z jesenskimi listki, ki smo jih nabrali v gozdu. Nastale so prave umetnine.

 

Mesec februar 2022 v gozdu

Veliko smo ustvarjali iz naravnega materiala. Valentinove srčke smo najprej narisali, nato smo jih še oblikovali iz vejic, storžev, kostanjevih bodic in suhega listja. Za pano na vhodu v vrtec smo iz naravnega materiala ustvarili pravi pomladni cvetoči travnik. Na posteljico od mahu smo pobarvane storže oblikovali v cvetlice. Prav tako smo si simetrijo oziroma enakost dveh polovic postavljali na karton iz različnega naravnega materiala. Sprehodi v gozd so bili raziskovalne narave, saj smo odkrivali in spoznavali prve znanilce pomladi. Med igro smo poslušali ptičje petje, še posebej pa smo si zapomnili detelja, saj je njegovo trkanje po deblu močno odmevalo po gozdu. Tokrat je bilo v ospredju kuhanje v gozdu. Fantje so se razporedili sami v svojo kuhinjo, deklice pa v svojo. V kateri kuhinji je lepše dišalo, se nisem mogla odločiti, saj so imeli čisto posebne specialitete. Mimogrede pa smo še pobrali smeti, ki ne sodijo v gozd.

Prvi sneg pri Zvezdicah, december 2021

Zelo smo se razveselili prvega snega. Komaj smo čakali, da bomo lahko odšli ven in se kepali ter spuščali z lopatkami po bregu. Bilo nam je prečudovito kljub mrazu. Otroci so se smejali, si posojali lopatke med seboj, skušali naredit snežaka, se skupaj spuščali po bregu in prav prijateljsko se dogovorili, kako lopatke spravit nazaj  na brežino. Kar prehitro je sneg skopnel, ampak mi se že veselimo novih snežink.

Zapisala, Irena Pintarič 

 

Jesen v gozdu, oktober 2021

V oktobru smo Palčki in Zvezdice spoznavali gozd v njegovi raznolikosti. Kje raste kostanj? Katera goba nam je prečkala pot? Srečali smo tudi žabo. Najprej smo jo tiho opazovali, ko pa je odskočila, smo se vsi razbežali. Naš dan je objavljen tudi na facebook strani Mreža gozdnih vrtcev in šol. Nismo pa objavili, kako smo plezali po hribu navzgor in navzdol. Bilo je kar naporno, ampak pokazali smo, kako spretni smo lahko, ko je potrebno. Gibanje po neravnem terenu je odlično za otrokov razvoj, spretnost in koordinacijo. Predvsem pa je odličen občutek, kaj vse zmoremo.

Vaše vzgojiteljice

 

November v gozdu in v igralnici

Meglene in deževne dni v novembru smo izkoristili za ustvarjanje jesenskih dreves v igralnici in v gozdu. Kombinirali smo odpadni in naravni material. Nastala so čudovita, unikatna drevesa. Ko pa je sonce posijalo, smo si pa privoščili. Poiskali smo hrib, kjer ni bilo veliko dreves in se kotalili. Se še spomnite kako je to zabavno? Otroci so hodili po hribu navzgor in se odkotalili navzdol tolikokrat, da nismo več šteli. Slišati je bilo samo smeh. Prav tako smo iskali ravnotežje na podrtem deblu in si pomagali med seboj. Pridobivali smo pomembne veščine zunaj na svežem zraku v naši zabavni učilnici.

Irena Pintarič, november 2021

 

Likovna dejavnost v gozdu, 1.10.2021

Tokrat smo imeli uro likovne umetnosti kar v gozdu. S seboj smo vzeli le kartonsko podlago. Navodilo je bilo, da z naravnim materialom poustvarijo živali v gozdu. Ustvarjali so tako Palčki kot tudi Zvezdice. Otroška domišljija ne pozna meja in to so nam otroci danes tudi dokazali. Nastale so čudovite slike. Tokrat nam je celo zmanjkalo časa za igro v gozdu, tako da se bomo morali še vrniti.

Vzgojiteljice  

 

Koščeva pot, september 2021

Konec septembra smo se podali po koščevi poti. Na poti smo najprej občudovali čudovit pogled na Jovse z opazovalnico. Gozd se že počasi jesensko barva in lepo je bilo, ko je veter zapihal in so listi poplesavali nad nami. Kosca nimo opazili, smo pa opazili delo bobra, kako je izklesal deblo. Bil je prelep sončen dan in tudi pot nazaj ni bila pretežka za nas. Za nagrado, ko smo bili že čisto blizu vrtca smo okusili žižulo, ki nam jo je prijazno ponudil vaščan. Kakšnega okusa je, naj vsak po možnosti presodi sam. Skoraj pa smo v vrtec prinesli bogomoljko, ki se je obesila na otroške hlače. Presodili smo, da v vrtcu ni prostora zanjo in smo jo pustili na travniku.

Lep in poučen sprehod je za nami. Gozd nam je velika učilnica, v katero vedno radi zahajamo.

Vzgojiteljice

 

Paglavci pri Zvezdicah, marec 2021

Na enem izmed sprehodov po gozdu v mesecu marcu, smo opazili mrest v potočku. Odločili smo se, da ga zaradi pomanjkanja padavin v tem mesecu zajezimo iz potočka in ga kasneje, ob ugodnejših razmerah, vrnemo nazaj. Ne boste verjeli, ampak že naslednji dan v akvariju se je iz mresta izvalilo kar precejšnje število paglavcev. Pridno jim menjamo vodo in skrbimo za njih. Paglavci lepo rastejo in se vidno razvijajo, kar nam je zelo zanimivo opazovati. Ampak, ker jih je bilo zelo veliko, smo jih večji del vrnili nazaj v potoček in si jih za opazovanje v akvariju pustili  le osem. Zapisala: Irena Pintarič

Gozdne dogodivščine v mesecu februarju 2021

Mesec februar je bil za nas zelo zanimiv mesec. Na začetku meseca nas je še vedno čakalo malo snega, konec meseca pa so nas pozdravljali na sprehodu skozi gozd že zvončki in trobentice. Če smo malo poslušali, smo slišali detla, kako trka po deblu, presenetil nas je tudi močerad pod trhlečim deblom, pa da ne pozabim omeniti gosenice, ki se je znašla na otroški kapi. Na slikah lahko opazite, kako so fantje gradili prebivališče za srne.  Deklice so se igrale z zaporedjem iz naravnega materiala. Veliko smo plezali, hodili po podrtem deblu, delali stoje na glavi, skakali čez manjši potoček in si celo privoščili kotaljenje po listju. Ta mesec je bil zelo poučen na igriv način, a hkrati tudi zelo zabaven. Irena Pintarič

         

 

Obisk iz gozda, 12.11.2019

Ob tako deževnem dnevu nas je razveselil prav poseben obisk iz gozda. Med kosilom je vzgojiteljica opazila, da se zunaj po našem igrišču plazi močerad. Hitro je odhitela po opazovalno posodo in ga na njeno srečo tudi hitro zvabila vanjo. Po kosilu so otroci lahko opazovali močerada. V igralnici je nastalo veliko začudenje, saj ga velika večina še ni videla. Malo smo se še pogovorili o njegovih značilnostih in ker je bil čas počitka, je moral tudi močerad nazaj v gozd. Vzgojiteljica ga je spustila nazaj v naravo.    

 

(Visited 433 times, 1 visits today)
Dostopnost