Z lovci smo raziskovali živalski svet v gozdu

Na vprašanje, kdo so lovci in kaj le-ti počnejo, so otroci najprej pomislili na to, da streljajo in lovijo živali. Zato se nam je zdelo primerno, da spoznamo tudi druge vloge in naloge lovca.

K sodelovanju so se z veseljem odzvali člani domačega lovskega društva Dobova. Gospod Boris in Alan sta nas povabila k lovskemu domu Pistače, od koder smo se skozi gozd odpravili do opazovalnice, kjer je tudi krmišče za živali.

Predstavila sta nam opremo lovca, razložila, čemu služi in povedala tudi, kaj vse lovci počnejo v gozdu. Skupaj smo iskali kakšne sledi živali, ob tem spoznavali, kako v gozdu poskrbeti za svojo varnost in se vesti tako, da živali ne ogrožamo, prestrašimo ali odženemo, saj vedno poudarjamo tudi sami, da smo v gozdu gostje in moramo spoštovati gozdni bonton.

Na krmišču smo za živali pustili stroke koruze, ki so nam ostali od jesenskega ustvarjanja. Spoznavali smo, katere živali sploh jedo koruzo, katere so rastlinojede, mesojede ali pa pojedo kar vse, kar jim pride na pot.

Na poti nas je spremljal lovski pes, Lin, ki je s svojo razigranostjo poskrbel za veselje otrok, pokazal, kako s svojim smrčkom raziskuje in spretnimi tačkami en dva tri izkoplje luknjo, ko išče sledi živali. Na potepu pa se nam je pridružil tudi zmajček Jurček, ki je v svojem zelenem nahrbtniku prinesel naloge z okoljskimi vsebinami.

Z velikim veseljem pa smo si prihodnji dan v vrtcu ogledali posnetke živali iz gozda, ki so ponoči z užitkom poglodale koruzne stroke, ki smo jih prinesli.

Gospod Andrej nam je tako prijazno odgovoril na vsako naše vprašanje, ki smo ga zastavili. Zanimalo nas je predvsem to, kako se živali pripravijo na zimo, katere jo prespijo in katere lahko tudi pozimi srečamo v naših gozdovih, saj je zima prav danes s svojimi snežinkami pobelila vrhove dreves na okoliških hribih in tako naznanila, da je že čisto pred vrati.

Skupaj pa smo že razvijali ideje, kako bomo sodelovali v bodoče. Zagotovo jih bomo povabili v našo gozdno igralnico, v spomladanskem času pa obiskali lovski dom in raziskali še kakšen kotiček gozda, ki ga naši lovci zelo dobro poznajo.

Lovcem smo v zahvalo za sodelovanje predali risbice otrok, ki združujejo vsa doživetja in hkrati domišljijo, ki je v otroških glavicah brezmejna.

Jožica Ogorevc, dipl. vzg.

Reševalci na obisku pri starejših otrocih vrtca v Dobovi

Naš skupni prostor vrtca so v teh dneh razsvetljevale modre luči kot simbol podpore bolnikom s sladkorno boleznijo. Modre luči pa so zasvetile tudi na interventnem vozilu prve pomoči, ki se pred naš vrtec ni pripeljalo reševati ampak tokrat na naše veselje le izobraževati.

Člana reševalne enote Brežice, Matej in Domen, sta se namreč odzvala na naše povabilo in nam predala nekaj znanja o delu reševalcev, o tem, kako lahko pomagamo drugim, kadar našo pomoč potrebujejo in predvsem o tem, kako lahko sami varujemo svoje zdravje.

Naučili smo se, kako ukrepamo ob poškodbi, piku čebele, kako lahko pomagamo, kadar se kdo duši, kako lahko pomagamo, če ostanemo sami ob starejši ali drugi osebi in se le-ta npr. zgrudi.

Informacij je bilo veliko in zagotovo bomo kar nekajkrat še ponovili vse, kar smo izvedeli. Definitivno pa smo si dobro zapomnili, na katero številko moramo poklicati, kadar potrebujemo pomoč reševalcev, gasilcev ali policistov.

Ker ravno danes obeležujemo tudi svetovni dan sladkornih bolnikov, nam je reševalec pokazal, kako se izmeri krvni sladkor. Otroci so z velikim zanimanjem opazovali postopek in veseli smo bili, ko smo ugotovili, da ima naša vzgojiteljica le za pikico preveč sladkorja v krvi ampak to je najbrž od vznemirjenja ali pa morda tudi kot posledica razigranih otrok… Le kdo bi vedel… Najbrž pa bo kriv kar slastni zajtrk malo pred obiskom, ki so ga pripravili naši kuharji.

Z velikim veseljem pa smo si ogledali tudi reševalno vozilo, sedli na posteljo, si nadeli masko s kisikom (le da je bila brez kisika), reševalec je otrokom pokazal, kaj se skriva v predalih na straneh in razložil, čemu služijo vsi aparati v vozilu. Seveda pa je naše otroke najbolj razveselil s prižganimi lučkami in sireno.

Čas je zelo hitro minil in reševalci so se odpravili nazaj proti Zdravstvenemu domu Brežice, otroci pa so v zahvalo narisali risbice in ju pospremili z veselim mahanjem iz vrtčevskega igrišča.

Hvala Reševalni službi ZD Brežice za sodelovanje.

Jožica Ogorevc, dipl.vzg.

Gozdna igralnica vrtca Najdihojca v Dobovi…

V oddelku Čebelice, v kateri so najstarejši otroci pred vstopom v šolo, smo si v letošnjem šolskem letu zadali cilj, da si v bližnjem gozdu ustvarimo gozdno igralnico. Najprej smo raziskali okolico in našli odličen prostor, ki je hkrati odprt, da imamo pregled nad otroki pa tudi dovolj obsežen, da se otroci lahko prosto igrajo med drevesi in grmovjem. K sreči je lastnik gozda družina naše sodelavke, ki so nam dovolili, da lahko tam ustvarjamo po mili volji. In tako smo začeli načrtovati, kako bo izgledala naša gozdna igralnica.

Od vrtca do gozdne igralnice imamo približno 20 minut hoje. Pot nas vodi čez travnik, poljsko pot mimo nojev, en majhen delček tudi čez koprive a jih z rokami v zraku spretno zaobidemo. Nadaljujemo čez grabo, kjer je včasih nekaj vode in lahko opazujemo, kaj vpliva na to, koliko vode je v njej. Prehodimo še ravnico in preskočimo malce globlji jarek in že smo pri gozdu.

 

V času od začetka šolskega leta pa do sedaj smo si uredili gozdno igralnico z različnimi kotički- imamo kuhinjo, prostor za skupne dejavnosti, rudnik, kjer otroci kopljejo, namestili smo nekaj gugalnic in vrvi. Tukaj imamo tudi prostor za razstave, najbolj pa nas je sedaj navdušil naravni gibalni poligon. Otroci tako hodijo po deblu, preskakujejo debelejše veje s sonožnimi poskoki, tečejo slalom med palicami, se plazijo pod pajkovo mrežo, po štirih prehodijo delček poti z debli, se zavrtijo okoli drevesa, kmalu pa bomo dodali še kakšno zanimivo nalogo.

Na skupnem prostoru smo zaenkrat le malicali, povabili pa bomo šolarje z učitelji in imeli spoznavanje naravoslovnih vsebin, izvedli glasbeno urico, likovne dejavnosti, s knjižničarko prebrali kakšno knjigo ipd. 

Vsak obisk gozda nam ponudi posebne vsebine za učenje. Ob prvem obisku smo srečali zavržene mačje mladičke. Veliko smo se pogovarjali o tem, kako preprečiti pretirano razmnoževanje muck in kaj bi lahko ljudje storili namesto tega, da so mladičke odvrgli v gozdu. Žal prizor ni bil prijeten a še kako poučen za naše otroke.

 

Ob naslednjem obisku smo namestili ptičjo hišico, kamor bomo pticam pozimi nasuli semena, izdelali ptičje pogačice in spoznavali ptiče v naših krajih, ki je hkrati tudi znan po tem, da gostimo v našem naravnem parku Jovsi številne redke in tudi ogrožene rastlinske ter živalske vrste.

 

Med enim izmed obiskov smo pustili ob drevesu olupke jabolk in prihodnjič opazili, da jih več ni. Utrjevali smo poznavanje vrst odpadkov, se dotaknili ločevanja le-teh ter ugotavljali, kako posamezne odpadke lahko recikliramo ali uporabimo drugače, namesto da jih zavržemo v smeti. S seboj smo vzeli tudi vrečo in jo kar precej napolnili s smetmi, ki smo jih našli ob poti.

 

Ob vnovičnem obisku smo se spoznavali z gobami in jagodami na grmovju in se učili tudi nevarnosti, ki nas lahko pričakajo v gozdu. No, k sreči smo na glave dobili le nekaj suhih želodov, neizmerno pa smo uživali v padavinah iz suhega listja, ko je zapihal veter.

 

Na poti proti gozdu smo imeli tudi prepreko, saj so nasuli svež hlevski gnoj. Otroci so se nasmejali ob zgodbah, kako so si včasih stari starši v sveže pokakanem kupčku pogreli premražene noge. Po enem tednu, ko smo ponovno obiskali gozd, smo ugotovili, da prav nič ne smrdi več, saj se je po nekaj dneh zdrav kmečki vonj že razkadil.

Nas je pa ob robu gozda presenetil zanimiv zvok, ki smo mu sledili in kmalu ugotovili, od kod prihaja čudno pokanje. V bližini smo opazili kopico dračja in ogenj, ki se je dvigal iz sredine kupa. Koliko zanimivih idej je prihajalo iz otroških glavic, ko so skušali pojasniti, zakaj ogenj poka.

 

Zares uživamo v naši gozdni igralnici. Hvaležni smo staršem, da sodelujejo z nami s tem, ko so otrokom nabavili nahrbtnike in plastenke, da lahko kadarkoli nas razveselijo sončni žarki tudi v teh jesenskih dneh, na hitro smuknemo v gozd, kjer nam čas vedno prehitro mine. Naše potepanje spodbujajo in nikoli ne tarnajo nad umazanimi hlačami, ki jih otroci nastavijo v garderobi po vrnitvi v vrtec.

 

V spomladanskem času predvidevamo tudi dopoldne v gozdu z očeti, do takrat pa bomo uživali v jesenski preprogi iz listja, kuhanju z materiali iz gozda, kopanju rudnika, zvočno-gibalnih igrah, skrivalnicah, preskakovanju grab in vseh dogodivščinah v gozdu in na poti do tam.

 

Da je gozd z nami tudi druge dneve, kadar ne morem v našo igralnico v naravi pa smo si gozd kar sami pričarali v igralnici. Iz materialov, ki smo jih nabrali, smo izdelali drevesa, v gozd dodali polžke in ježke iz kombinacije plastičnih mas in naravnih materialov. Veselimo se, ko bomo gozdiček odeli v snežno odejo, dodali še kakšne živali, ki jih spoznavamo. Živali pa znamo poimenovati tudi v angleškem jeziku, saj nas angleščina zelo zanima.

No, gozd je prostor neštetih izkušenj, znanj, prostor veselja, sodelovanja, povezovanja, dogovarjanja, raziskovanja,…

Vanj odhajamo z velikim pričakovanjem in navdušenjem, nazaj v vrtec pa se vračamo s prepevanjem, razigranostjo in novimi idejami za ustvarjanje in motivacijo po odkrivanju sveta okoli sebe in znotraj sebe.

Zapisala Jožica Ogorevc, dipl. vzg.

 

Dostopnost